V kitih in delfinih zaznali skrb vzbujajoče kemikalije: "Ni več kraja, kjer bi bili varni"

Znanstveniki so pri globokomorskih delfinih in kitih odkrili neprecedenčne ravni onesnaženosti s polifluoroalkilnimi snovmi (PFAS), t.i. "večnimi kemikalijami".

Gre za umetne kemikalije, ki jih najdemo na primer v posodi z neoprijemljivim dnom, embalaži za hrano in tkaninah, odpornih na madeže, poroča Euronews. Ker za razgradnjo potrebujejo na tisoče let, so si prislužile poimenovanje večne kemikalije.

Čeprav so znanstveniki domnevali, da življenje v globokem morju ponuja zaščito pred temi kemikalijami, pa so sedaj ugotovili, da življenjski habitat ni dober pokazatelj ravni onesnaženosti.

V raziskavi, objavljeni v reviji Science of the Total Environment, so analizirali tkiva 127 živali, ki so pripadale 16 različnim vrstam zobatih kitov in delfinov v vodah Nove Zelandije. Med njimi so bili tudi pliskavke in kiti glavači.

Za osem od teh 16 vrst je bila to prva globalna ocena izpostavljenosti večnim kemikalijam.

Ni več kraja, kjer bi bili varni

Dr. Katharina Peters, morska ekologinja in vodja raziskovalne skupine na Laboratoriju za ekologijo morskih vretenčarjev Univerze v Wollongongu, je pojasnila, da so te vrste izbrali zato, ker so kiti in delfini pogosto obravnavani kot "indikatorske vrste", ki odražajo stanje celotnega ekosistema.

Pričakovali so, da bodo vrste, ki se hranijo predvsem v globokih vodah, kot je kit glavač, vsebovale manj večnih kemikalij kot obalne vrste, ki živijo bližje virom onesnaženja.

"Naše analize pa so pokazale, da to ne drži. Zares ni več kraja, kjer bi bili varni pred PFAS," je poudarila.

"Tudi vrste, ki živijo daleč od obale in se potapljajo globoko, so izpostavljene podobnim ravnem PFAS, kar osvetljuje, kako razširjeno je to onesnaženje," je pritrdil soavtor študije dr. Frédérik Saltré, raziskovalec na Tehnološki univerzi v Sydneyju in v Avstralskem muzeju.

Obseg škode, ki jo lahko PFAS povzročijo prostoživečim živalim, še ni popolnoma raziskan, a znanstveniki opozarjajo, da lahko motijo njihov imunski in reproduktivni sistem.

Leta 2022 so denimo raziskovalci pri aligatorjih, ki živijo v onesnaženih vodah Severne Karoline, odkrili avtoimunske motnje, podobne lupusu.

Pri ljudeh so večne kemikalije prisotne v telesih skoraj vseh Evropejcev, tudi otrok in nosečnic. Povezane so z vrsto zdravstvenih težav, kot so rak, neplodnost, bolezni ščitnice in oslabitev imunskega sistema, še piše Euronews.